Pojdi na vsebino

Ivan Dmitrijevič Papanin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivan Dmitrijevič Papanin
Rojstvo14. (26.) november 1894[1]
Sevastopol[2][1]
Smrt30. januar 1986({{padleft:1986|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[3][4][1] (91 let)
Moskva[1]
Pripadnost Sovjetska zveza
Rod/služba Sovjetska vojna mornarica
ČinKontraadmiral
PriznanjaHeroj Sovjetske zveze (dvakrat)
Red Lenina (devetkrat)

Ivan Dmitrijevič Papanin (rusko Иван Дмитриевич Папанин), sovjetski raziskovalec Arktike. * 26. november 1894, Sevastopol, Ruski imperij, † 30. januar 1986, Moskva, ZSSR.

Bil je dvakratni heroj Sovjetske zveze (1937, 1940), doktor geografskih znanosti (1938) in kontraadmiral (1943).

Leta 1937 je vodil slavno odpravo Severni pol-1,[5][6] v kateri je s še tremi raziskovalci z letalom pristal na ledeni plošči in 234 dni izvajal širok obseg znanstvenih poskusov ter se nato vrnil z ledolomilcema Murman in Tajmir. To je bila prva tovrstna odprava na svetu. Vsi člani odprave so prejeli naziv heroj Sovjetske zveze, kar je bilo pred drugo svetovno vojno izjemno redko.

Po njem je poimenovana patruljna ladja projekta 23550 v gradnji za Rusko vojno mornarico.[7][8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Большая российская энциклопедияMoskva: Большая российская энциклопедия, 2004.
  2. Папанин Иван Дмитриевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. Record #118591622 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. SNAC — 2010.
  5. »North Pole Drifting Stations (1930s-1980s)«. Woods Hole Oceanographic Institution. 17. avgust 2011. Pridobljeno 8. januarja 2012.
  6. John McCannon, Red Arctic: Polar Exploration and the Myth of the North in the Soviet Union, 1932–1939 (New York: Oxford University Press, 1998), pp. 73-78
  7. »"Иван Папанин" сошел со стапелей на "Адмиралтейских верфях"«. Mil.Press FlotProm. 25. oktober 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2019. Pridobljeno 25. oktobra 2019.
  8. »Спуск на воду "Ивана Папанина" состоится в 2019 году«. Sudostroenie.info. 10. april 2019. Pridobljeno 11. aprila 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]